V okviru aktivnosti Zelene prestolnice Evrope 2016 in ambasadorstva, ki ga izvajamo kot prva četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana, smo organizirali javno razpravo na kateri so udeleženci na čelu s predstavniki Odbora za varstvo okolja Sveta Četrtne skupnosti Črnuče ter svetniki, predstavniki podjetja VO-KA, Oddelka za varstvo okolja MOL, geologi in predstavniki civilne iniciative, razpravljali o posledicah onesnaženja področja na Jarškem produ. Vsi so si bili enotni v ugotovitvah, da je vir pitne vode na tem področju eden najbolj kakovostnih in obenem najbolj ogrožen zaradi dveh vzrokov: raznovrstnih odpadkov, ki so bili odvrženi v gramoznice in onesnaženo zemljo, ki je bila navožena v času izgradnje stadiona v Stožicah.



Zato je bil podan enoten sklep, da mora država oziroma pristojno ministrstvo kot lastnica zemljišča nujno in takoj začeti s sanacijo tega področja, ali pa jo bomo v to primorani prisiliti s pomočjo Evropske komisije.
 
Svet Četrtne skupnosti Črnuče
Predsenik Sveta Četrtne skupnosti Črnuče Smiljan Mekicar je 13. januarja  s ponosom in veseljem prevzel ambasadorstvo Zelene prestolnice Evrope, skupaj s člani Medźimurskega folklornega društva s Črnuč, ki so ga jadralci JK Neptun simbolično odpeljali izpred MagistratA proti Črnučam.
Ambasadorstvo bo trajalo do 31. januarja, ko ga bomo s krajšo prireditvijo na koncu Suhadolčanove ulice (pod daljnovodi), predali Četrtni skupnosti Šmarna gora, med tem se bo odvilo veliko različnih dogodkov v vrtcu, šoli, kulturnem domu in po Črnučah.
Projekt ureditve športnega parka Črnuče z nogometnim igriščem, tribunami in garderobami, parkirišči, ureditvijo varnega nivojskega dostopa do vrtca, šole, cerkve in pokopališča iz spodnje strani Ceste na sejmišče, izgradnja P+R področja, nove končne postaje avtobusa LPP, nove potniške želelzniške postaje, nove povezovalne ceste med Šlandrovo in Dunajsko cesto (priključek pri Cesti v Podboršt) ter dnevne zbiralnice odpadkov (OPPN MOL za področje med Dunajsko cesto, Štajersko cesto in železniško progo Kamnik – Ljubljana) imenujemo delovno ČR 522, 523 in 524.

Urbanistični pogoji predpisujejo za področje ceste Pot k sejmišču ureditev dodatnih parkirišč za potrebe Vrtca Črnuče - enote Ostržek, osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja (stara šola), cerkve, pokopališča in športnega parka. V območju so poleg dopustnih objektov in dejavnosti za območje namenske rabe – površine za oddih, rekreacijo in šport, dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti: tribuna z VIP ložo, manjši gostinski objekt in stavbe za storitvene dejavnosti (vezane na program v območju), spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), trgovske stavbe (do 150,00 m2 - prodajalne športne opreme ). To je projekt, ki dolgoročno, interdisciplinarno in celovito rešuje prometno situacijo (premični in stoječi promet) v spodnjih Črnučah, starih Črnučah, centralnih Črnučah, pred osnovno šolo, pred vrtcem in pokopališčem, ob mašah in pogrebih, ob športnih prireditvah in drugih prireditvah v šoli in vrtcu ter tudi komunikacijske poti za uporabnike mestnega avtobusa in lokalnega vlaka. Zelo se bo izboljšala tudi situacija mirujočega prometa, saj bodo dnevni migranti lahko parkirali na bodočem P+R parkirišču in s tem sprostili parkirišča okoli blokov, pošte in zdravstvenega doma. Prednosti celovitega projekta so predvsem v zagotavljanju večje VARNOSTI za vse.

Sodeč po fotografijah posnetih na prvi šolski dan letos, 1.9.2015, ob 7,50, pred staro šolo narodnega heroja Maksa Pečarja na Dunajski cesti 390, je rešite več kot nujna in potrebna, saj so otroci, učitelji, starši ter ostali, ki otroke dostavljajo in jih nato spet prihajajo iskat, tako v šolo, kot v vrtec, dnevno izpostavlji nevarnosti vsi. Ne glede na prizadevanje šole, lokalne skupnosti, MOL in predvsem iniciative staršev za varne šolske poti, tako vsakodnevno kaotično stanje in neurejena prometna situacija zaradi prostorskih omejitev, predstavlja enega izmed prioritetnih projekt za celotno črnuško Četrt ter terja od vseh nas, da najdemo na Črnučah alternativno rešitev, ki jo zgoraj omenjeni projekt gotovo predstavlja.

V tem trenutku je ustvarjanje konflikta med svetniki, krajani in predvsem povsem neprimerne fronte med Četrtno skupnostjo in Mestno upravo oziroma Županom, neproduktivno in za vse Črnučane izguba. Nepredvideno vendar pričakovano zaprtje železniškega nadhoda, ki je sicer imel svoj namen, vendar že dolgo časa ni več izpolnjeval varnostnih in predvsem funkcionalnih potreb širše črnuške skupnosti, je problematika, ki jo je treba obravnavati ločeno in posebej. Povezovanje, pogojevanje ali celo izključevanje sanacije nadhoda, gradnja novega nadhoda, morebiti podhoda ali samo urejenega prehoda železniške proge, z zgoraj opisanim projektom, je neprimerno, je nedopustno in zavajanje.

Polemiziranje o tej tematiki preko medijev je neproduktivno in ne pomaga k hitrejši in ustrezni rešitvi, ampak samo povzroča razdor in slabo voljo. Tudi zbiranje podpisov krajanov oziroma ustanavljanje tako imenovanih civilnih iniciativ, ne prinaša nobene pametne rešitve, saj se večina energije vlaga v rušenje in negiranje rešitev nasprotne strani, ne pa v iskanje rešitev, ki bi doprinesle k večji kakovosti bivanja in življenja večine Črnučanov.

Prepričan sem, da bodo tako svetniki Četrtne skupnosti Črnuče, kot tudi vsi krajani, ki jim ni vseeno kako bodo živeli v bodoče in kako se bo razvijal njihov kraj, spoznali in znali najti prave rešitve, ki bodo dolgoročno zagotovile večjo varnost in višjo kakovost bivanja. Prioritetni projekti, ki so predstavljeni v sosednjem prispevku neposredno kažejo na ta prizadevanja, saj Svet četrtne skupnosti Črnuče načrtno vodi 12 ključnih oziroma prioritetnih projektov, kjer imajo nekateri že zelo dolgo »brado«, saj se jih ni uspelo realizirati že deset, petnajst ali še več let.

Sedaj nekaterim kaže zelo dobro in tudi odzivnost Mestne uprave in Župana je bistveno večja kot kdaj koli prej. Zato je v tem trenutku pomembno, da proaktivno sodelujemo in pomagamo pri realizaciji projektov (pozitivnemu pojasnjevanju koristi, pridobivanju služnosti in soglasij uporabe, odkupih zemljišč, ...) skupaj z vsemi službami in organi Mestne občine Ljubljana. Skratka, skupaj za boljši in lepši jutri. Vam zveni znano?

Smiljan Mekicar
Navada je železna srajca in spremembe so dobre, le, da meni ni treba nič storiti. Vam je znano? Nagnjenost človeka k rutini in ponavljajočim navadam verjetno ni sama po sebi slabo, vendar ga začne v nekem trenutku omejevat in utesnjevat. Postanemo ujetnik tako imenovanih kalupov, kar pomeni, da se vedno enako odzivamo, se ne razvijamo, ne raziskujemo novih širin in oblik, in predvsem, ne poskušamo najti nove kakovosti in doživetij. Življenj lahko postane hitro enolično, dolgočasno in naenkrat se ukvarjamo samo še s problemi in ne z rešitvami.

Življenjska dinamika, ali bolje rečeno dinamika življenja, ki nam jo narekujejo potrošniška logika, politike vseh vrst in ideologij ter predvsem vsemogočna elektronika, to slednje je bilo seveda mišljeno ironično, so nas ujeli v past oziroma zanko, ki se vedno bolj zateguje okoli našega vratu. In po večini si jo kar sami zategujemo, ker smo v nekem trenutku sprejeli vso to manipulacijo, ki se nahaja okoli nas. Pa naj bodo to mediji vseh vrst, trgovski in nakupovalnih centri vseh barv, ali samo sosed, ki si je spet kupil nov avto, kosi travo, ko bi mi radi spali, ali mogoče parkira na naše parkirno mesto. Skratka, če se v tem vrtincu ne znamo ustaviti in najprej videti ter doživljati sebe, najti svoja zadovoljstva in svoj mir, ne bomo nikoli zadovoljni z ničemer kar bo okoli nas in kar nam bo okolica, če hočete tudi sosed, ponudil ali dal. Verjetno je vsak takoj pomislil, ja lahko je to reči, če pa je v resnici in v realnem življenju vse drugače. In ravno v tej misli oziroma sklepu, je skrita glavna težava. Kaj je res in kaj sploh še realnost ozirom kaj je realno življenje? Res je, da se je to z leti bistveno spremenilo in to kar je bilo pred tisoč leti realnost, je sedaj samo še fikcija, ki jo vidimo v filmih. Tudi to kar je bilo samo petdeset let nazaj, se nam zdi danes kot povsem nerealen svet. Da ne bi mogel v trgovini kupiti banan ali kave, pa da si moral za nakup avta čakati leta, so dandanes nesmisli in nepredstavljive stvari. Tudi delalo se je bolj počasi, pa je vendar bilo vse narejeno, prej ali slej.

Danes nas ima večina občutek, da garamo in delamo do onemoglosti in v škodo svojega zdravja, pa zaradi tega nimamo nič več. Garati moramo že skoraj za samo preživetje, kar pomeni, da bo v nadaljevanju prišel trenutek, da bo tudi to premalo. Kaj bomo pa takrat? Spakirali cule in šli s trebuhom za kruhom. Se pridružili valu ljudi iz vseh koncev sveta, ki se zaradi različnih, pa vendar istih razlogov, zgrinjajo proti obljubljeni deželi »zahodni Evropi«. Skoraj kot nekoč pred davnimi časi, ki pa niso še tako davni.

Dinamika sprememb, ki smo jih nekoč zagnali sami, sedaj pa se kot nek perpetum mobile kar same dogajajo, skoraj nenadzorovano, so nas povsem ujele v svoj tok. Se jim lahko upremo? Verjetno ne in tudi nima smisla, saj bi bilo videti, kot da pihamo proti vetru. Morda se moramo začeti obnašati kot skiper na jadrnici, ki spretno obrača svoja jadra v smeri vetra ter pluje z njegovo pomočjo. Želim povedati, da sprememb ne moreš preprečiti, lahko jih pa usmerjaš ali celo kreiraš njihov smer po svoji volji. In to slednje želimo početi svetniki Četrtne skupnosti Črnu če, ki smo si jasno zastavili pot in cilj kam želimo prepeljati našo barko v naslednjih letih oziroma kaj želimo doseči v razvoju kraja in Četrti. Jasno vemo tudi kako, zato ob raznih turbulencah in viharjih, ki so se in se še bodo pojavljali na naši poti, ne bomo skrenili iz smeri. Držali bomo smer in vztrajali, da pridemo na cilj, korak po korak, projekt po projekt, sprememba za spremembo. Moja skrb v vlogi kapitana je, da vse potnike varno pripeljem v pristan. Pred nami so meseci, ko je narava najbolj darežljiva s svojimi plodovi. Uživajte v njih in naj vam bogato rodi.

Tudi na Črnučah bo bogata jesen z dogodki. Izteka se Črnuški september, v soboto, 3. oktobra kros tek med vrtički in gozdnih poteh ob Savi ter nato konec oktobra, na višku jeseni, se druženje s sosedi in letos tudi s prijatelji iz Križa, ki nas bodo ponovno obiskali. Poleg tega bo še veliko drugega lepega, pestrega, športnega in kulturnega, kar samo priča, da se v naši Četrtni skupnosti dogajajo spremembe, spremembe na bolje in katerih kreatorji smo mi sami. Če popravim uvodno misel, staro dobro gre v spomin, slabo v pozabo, novo pa gradimo.

Smiljan Mekicar
 
Ljubljana, 24. februar 2014 – Od ponedeljka, 2. marca 2015, bo podaljšana linija 21 potnikom omogočala hitrejše potovanje v severnem delu ljubljanske urbane regije, in sicer na območju Gameljn, Črnuč in Beričevega. Podaljšana tangencialna linija bo olajšala potovanje predvsem šolarjem in vsem občanom, ki potujejo v smeri Črnuč in Ježice. Z linijo 21 tesno povezana linija 8 se istočasno z enojnimi avtobusi vrača na staro traso do Brnčičeve.

Namen spremembe linije 21, ki bo uvedena v ponedeljek, 2. marca 2015, je povezati primestno občino Dol pri Ljubljani (Beričevo) z Mestno občino Ljubljana (Črnuče in Gameljne) in obratno; območje Šentvida, Vižmarij, Tacna, Šmarne gore in Gameljn pa čim bolj učinkovito povezati s Črnučami in Beričevim. Z vzpostavitvijo tangencialne linije na severnem obrobju Mestne občine Ljubljana, se bodo potniki pri potovanju na drugo stran mesta lahko izognili centru Ljubljane.

Z uvedbo nove linije bodo imeli potniki iz krajev Šmartno pod Šmarno goro, Zgornje Gameljne, Srednje Gameljne in Spodnje Gameljne ter Rašice hiter in neposreden dostop do Ježice, kjer je prestopna točka linij 6, 8, 11, in s tem hitrejši dostop do Bežigrada in centra mesta Ljubljane, občutno hitreje bodo potovali tudi do Črnuč, Nadgorice, Šentjakoba in Beričevega.

Iz Beričevega v smeri Gameljn pa bodo potniki – s prestopanjem na linijo 8 v Gameljnah – lažje in hitreje dosegali Šmartno, Tacen, Tabor, Vižmarje in Šentvid ter Šiško. Linija je pomembna tudi za šolarje, ki bodo na območju Gameljn po novem lahko potovali z redno linijo, boljša pa bo tudi dostopnost do gimnazije Šentvid in osnovnih šol Šmartno pod Šmarno goro, Vižmarje Brod in Šentvid, ter OŠ Maksa Pečarja in OŠ Šentjakob. Prvotni pobudnik podaljšanja linije 21 na severu ljubljanske urbane regije je bila ČS Šmarna gora.
 
V skladu z željami potnikov bo Ljubljanski potniški promet prav tako v ponedeljek, 2. marca 2015, spremenil potek trase linije 8, ki bo ponovno potekala po stari trasi do Brnčičeve, le da tokrat z enojnimi avtobusi, ki lažje zapeljejo čez železniško progo. Linija 8 se vrača na staro traso na željo potnikov, je tesno povezana z linijo 21, s katero tvorita enega večjih ljubljanskih potniških krogotokov. Obe skupaj povezujeta tudi center mesta s skrajnim severnim delom Ljubljane.
 
Glej skica linije 21 in 8 – spodaj.
LPP, linija 8 in linija 21

Prijava na e-obveščanje

Obveščali vas bomo o novicah, dogodkih, prejeli boste tudi elektronsko izdajo glasila Črnuče četrtna skupnost. Prijavi se
Produkcija INSTYLE.si